Homeopatska zdravila

Kaj je homeopatija?

Homeopatija je več kot 200 let stara in preizkušena metoda zdravljenja. Ideja o tem, drugačnem načinu zdravljenja, se je porodila zdravniku dr. Samuelu Hahnemannu med poskusnim uživanjem skorje kininovca. Zaužitje lubja tega tropskega drevesa, ki se je sicer uporabljalo za zdravljenje malarije, je pri Hahnemannu sprožilo pojav simptomov, značilnih za malarijo! Njegovo logično sklepanje je bilo, da snov, ki pri zdravem človeku povzroči določene težave, lahko tudi ozdravi bolnika s podobnimi bolezenskimi znaki in simptomi. Navedena povezava se je potrdila v mnogih kasnejših raziskavah tudi pri drugih zdravilih. Na osnovi sistematično zastavljenih poizkusov in opažanj je bil postavljen prvi homeopatski zakon: Podobno zdravimo s podobnim.

Pri homeopatskem zdravljenju poiščemo podobnosti med bolezenskimi znaki in učinkovanjem homeopatskega zdravila (slika zdravila). Kaj to pomeni v praksi?

Recimo, da nas je pičila čebela. Na mestu vboda je sprva zaskelelo, nato je postalo toplo, oteklo, obarvalo se je rdeče. Zbadajoča bolečina je trajala še nekaj časa. Olajšanje ter zmanjšanje bolečine in otekline dosežemo z mrzlimi obkladki. Po le nekaj odmerkih homeopatskega zdravila, ki se imenuje Apis mellifica in je izdelan iz čebele, lahko izginejo praktično vse sledi vboda.

Homeopatsko zdravilo Apis mellifica pa se seveda ne uporablja samo ob piku čebele, ampak je primerno tudi pri pikih drugih insektov, ki na koži povzročijo podobne znake kot čebelji pik.

Obenem ga lahko uporabljamo pri vseh bolezenskih primerih oz. težavah, pri katerih na prizadetih mestih občutimo, ‘kot da nas je pičila čebela’. Na primer:

  • po zvinu gležnja z zbadajočo, vročo, rdečo oteklino, ko se ob pritisku na oteklino pozna odtis;
  • ob vnetju sluznice v žrelu, ko zaradi rdeče sijoče otekline, ki izgleda ‘kot da je polna vode’, zaradi zbadajočih bolečin komaj požiramo;
  • pri vročinskem izpuščaju ali herpesu na ustnici, ko je na začetku čutiti zbadajočo in utripajočo bolečino in otekanje, vročina in dotik pa stanje še poslabšata;
  • in ob podobnih bolezenskih znamenjih, ki jih spremlja zbadajoča, pikajoča bolečina.

Skratka, ne glede nato, kje so težave in kaj jih je povzročilo če znaki ali simptomi spominjajo na čebelji pik, bomo težave učinkovito odpravili s homeopatskim zdravilom Apis mellifica.

Homeopatija je komplementarna metoda zdravljenja, ki lahko včasih podpre delovanje ostalih zdravil. Spodbudi bolnikov odgovor na bolezen. Išče vzroke bolezni. Poleg tega zagovarja individualen pristop k zdravljenju, ki ni usmerjeno izključno na določeno bolnikovo težavo ali bolezen, ampak na človeka kot celoto, na njegovo duševno in fizično raven.

Homeopatska zdravila

Homeopatska zdravila so na voljo v obliki kroglic ali kapljic, v novejšem času pa tudi v obliki tablet, mazil, injekcij, svečk in kapljic za oči. Pri nas so sedaj na voljo le v obliki kroglic, ki jih lahko izdajajo le za homeopatijo izobraženi magistri farmacije.

Izdelana so iz naravnih snovi:

  • rastlin ali njihovih delov (semena, korenine, zeli);
  • živali ali njihovih delov (čebela, sipino črnilo, kačji strup);
  • anorganskih makro in mikro elementov (baker, zlato, platina, kalcijev karbonat).

Glede na biokemične lastnosti (na primer topnost) snovi, iz katerih se izdelujejo homeopatska zdravila, so na voljo različni postopki izdelave. Nekatera zdravila se izdelujejo s pomočjo etanola, druga z laktozo ali glicerolom, vsem pa je skupno potenciranje.

Za potenciranje zdravila so značilni postopno razredčevanje in sočasno močno stresanje oziroma trenje pripravka.

Glavna posebnost in izrazita prednost postopka potenciranja je v tem, da se zaradi energičnega pretresanja ali trenja s potenciranjem hkrati postopoma zmanjšuje toksičnost strupenih snovi in povečuje zdravilna učinkovitost homeopatskega zdravila.

S potenciranjem torej dosežemo, da:

  • zdravilne učinkovine, ki so v nerazredčeni obliki strupene, postanejo neškodljive in nimajo več toksičnih učinkov;
  • želeno energijsko zdravilno moč oz. zdravilno informacijo aktiviramo, dinamiziramo in okrepimo;
  • snovi, ki v ne homeopatski obliki nimajo zdravilnega učinka (na primer kuhinjska sol, morska spužva), postanejo učinkovita zdravilna sredstva.

Stopnjo razredčevanja zdravil v homeopatiji označujemo z izrazom ‘potenca’. Poznamo različne potence homeopatskih zdravil, ki se razlikujejo glede na razmerje in stopnjo razredčenja pripravka:

  • C potence so izdelane po postopku, pri katerem se redči v razmerju 1:100. Označujejo se s črko C (centezimalno), na primer Arnica C6 ali Arnica 6CH (v obeh primerih gre za enako zdravilo);
  • D potence so homeopatska zdravila, ki so izdelana po postopku, kjer poteka redčenje v razmerju 1:10. Te označujemo s črko D (decimalno); te v Sloveniji niso registrirane.
  • LM ali Q potence so potence, kjer poteka postopno redčenje v razmerju 1:50.000 in so uporabne za zdravljenje kroničnih bolezni pod nadzorom zdravnika homeopata.

Glede na število opravljenih potenciranj ločimo:

  • nizke potence (C3, C6, C9, C12, C15)
  • srednje potence (C15, C30),
  • visoke potence (C30, C200, C1000 = M, XM, CM).

Visoke potence in LM ali Q potence uporabljajo samo izkušeni homeopatski strokovnjaki, saj delujejo zelo močno in dolgotrajno. Homeopatska zdravila s srednjimi in nizkimi potencami pa so namenjena tudi za samozdravljenje.

Primer izdelave homeopatskega zdravila Chamomilla C6:

Cvetove kamilice se nekaj dni namaka v etanolu, nato se pripravek filtrira. Tako nastane tinktura, ki se imenuje ‘matična tinktura’. Eni kapljici matične tinkture kamilice dodamo 99 kapljic etanola in po predpisanem postopku močno pretresemo. Tako nastane potenca C1 od katere vzamemo eno kapljico in ji ponovno dodamo 99 kapljic etanola in močno pretresemo. Dobljeno potenco v homeopatiji označujemo s C2. Tako postopoma nastaja zdravilo z vedno višjo potenco. Z raztopino C6 se navlažijo kroglice iz sladkorja (saharoza), ki se posušijo na zraku. Tako so kroglice Chamomilla C6 pripravljene za uporabo.

Homeopatsko zdravljenje

Slika homeopatskega zdravila

Slika zdravila je natančen popis vseh vrst simptomov in znakov, ki so se med preizkušanjem zdravila pojavili pri preizkuševalcih. Do teh podatkov pridemo z natančnim spremljanjem in beleženjem delovanja posameznega zdravila na zdravih ljudeh, ki so se prostovoljno odločili za preizkus zdravila. V preizkusu zdravila dobljeni simptomi in znaki so sistematično zbrani in urejeni v sliko zdravila.

Danes se lahko pohvalimo z obsežno zbirko preko 2000 preizkušenih homeopatskih zdravil. 

Najtežja naloga v homeopatiji je v množici med seboj zelo podobnih homeopatskih zdravil prepoznati pravega. Predstavljajte si bolezenska stanja, za katera je značilen ‘kašelj’. Ker je kašelj simptom mnogih bolezni in nanj deluje več sto različnih homeopatskih zdravil, je treba k zdravstvenemu problemu pristopiti drugače. Ob natančnejšem opazovanju je treba ugotoviti, za kakšno vrsto kašlja gre in kakšni so še ostali spremljajoči simptomi bolezenskega stanja, kot na primer:

  • nekdo kašlja lajajoče, huje mu je ponoči in kašelj se nekoliko umiri, če se v postelji usede;
  • drugi ima na primer večje težave podnevi in vsako govorjenje sproži napad suhega kašlja, ki se izboljša na toplem.

Tukaj smo navedli samo dva od nešteto različnih kombinacij simptomov in znakov, ki lahko opisujejo določen kašelj, da poudarimo, da je pomembna pozornost na vse posebnosti in značilnosti bolezenskega stanja posameznika.

Pri izbiri zdravila je pomembno upoštevati:

  • osnovni simptom bolezni ( bolečina, kašelj, vročina ipd.),
  • značilnosti simptoma ( ali je bolečina pekoča, pulzirajoča, zbadajoča, kam se širi, kakšen je kašelj, kdaj je najhujši, kateri položaj ga olajša, kako pijača ali govorjenje vplivata nanj, ipd)
  • dejavnike izboljšanja ali poslabšanja (izboljšajo hladni napitki, topli obkladki ali mogoče topel veter),
  • počutje bolnika (lahko je nemiren, obupan, jezen . . .),
  • vzrok nastanka bolezni (mrzel veter, poškodba, vlažno vreme),
  • in druge drobne posebnosti.

Običajno zdravimo z enim samim zdravilom, katerega slika je najbolj podobna bolnikovim težavam. Ob vsaki spremembi simptomov poskusimo poiskati novo homeopatsko zdravilo, ki najbolj ustreza novim težavam.

Ob upoštevanju vseh ugotovljenih dejavnikov in spremljajočih simptomov je mogoče ugotoviti, da se na prvi pogled sicer enaka bolezenska stanja med seboj vendarle precej razlikujejo. Vsak posameznik se namreč na povzročitelje bolezni odziva drugače in kaže drugačne znake, zato potrebuje vsak bolnik posebej izbrano homeopatsko zdravilo. Nič nenavadnega ni, da tri osebe, obolele za gripo, zdravimo s tremi različnimi homeopatskimi zdravili. Ena na primer močno kašlja, druga ima zelo hud glavobol in zamašen nos, tretjo mučijo bolečine v kosteh in mišicah. Vsak posameznik potrebuje homeopatsko zdravilo, katerega učinki so podobni njegovim individualnim težavam in ki obenem zajame celotno bolezensko stanje.

Ustrezno izbrano homeopatsko zdravilo, ki je pozamezniku pisano na kožo, mu daje moč za premagovanje bolezni. Določene osebe ta blagodejni učinek, ki zajema telo po zaužitju prvega homeopatskega zdravila, običajno tudi  jasno občutijo. Pogosto se temu pridruži še prijetna zaspanost, ki ji sledi krepčilni spanec.

Navodilo za uporabo

En odmerek je praviloma 5 kroglic za otroke in odrasle. Kroglice so iz saharoze in primerne tudi za diabetike. Kroglice lahko raztopimo v vodi in pomešamo s plastično ali leseno žličko ali odmerimo v plastični pokrovček in damo direktno pod jezik, zadržimo slino 10-20 sekund in poližemo. Tako dosežemo takojšnjo absorpcijo. Homeopatska zdravila razvijejo najboljše delovanje, če se zaužijejo pol ure pred jedjo ali zjutraj na tešče. Takrat si ne umivamo zob, pijemo kave, čaja. Izogibamo se kofeinu, mentolu in kamilici. To so antidoti ki izničijo delovanje homeopatskega zdravila. Kroglice ne prijemamo z rokami zaradi možnosti kontaminacije.

Samo zdravilo ne zdravi, temveč je telo tisto, ki se bo odzvalo na dražljaj ustrezno izbranega homeopatskega zdravila. Za to pa je potreben čas in moč. Naslednji odmerek je torej na mestu tedaj, ko telo potrebuje novo vzpodbudo, ker se je informacija predhodnega odmerka že izgubila. Odmerjanje homeopatskih zdravil je odvisno predvsem od tega, ali gre za akutno ali za kronično bolezen in od potence uporabljenega zdravila.

Shranjevanje

Zaradi posebnega načina izdelave so homeopatska zdravila občutljiva na izvore elektromagnetnega sevanja (televizor, mikrovalovna pečica, mobilni telefoni..). Hraniti jih moramo daleč od njih, zaščiteno pred direktno sončno svetlobo, na suhem in hladnem mestu.

Vir: Lidija Blažič, mag. farm., Indira Zanco, mag. farm., Družinski homeopatski vodnik; 2011

SORODNI ČLANKI: Alergije – Seneni nahod
top