Nega dojenčka

1. Uvod

Že od rojstva naprej starši posvetijo negi dojenčka veliko pozornosti. Kljub temu, da bi otroku radi nudili čim več, velja tudi pri negi dojenčka upoštevati zlato pravilo, da z ničemer ni dobro pretiravati. Čeprav lahko pod nego dojenčka razumemo vso skrb, ki jo namenijo dojenčku 24 ur na dan, se največ časa posveti negi kože. Koža dojenčka se razlikuje od kože odraslih, saj je predvsem tanjša in bolje hidratirana, z meseci pa postopoma pridobiva strukturo in fiziologijo, ki je podobna koži odraslih.

 

2. Koža

Koža je organ, ki ima daleč največjo površino. Sestavljajo jo tri glavne plasti, in sicer od površja navznoter si sledijo vrhnjica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (hypodermis) (Slika 1).
plasti_koze2

Slika 1: Plasti kože

Koža nudi organizmu obrambno in zaščitno funkcijo, saj ga varuje pred mehanskimi, toplotnimi in kemičnimi dražljaji ter pred vdorom škodljivih snovi iz okolice (mikroorganizmi, nečistosti iz zraka, UV žarki, ipd.), hkrati pa organizem ščiti pred izgubo njemu lastnih snovi (predvsem vode). Zaradi dobre prekrvavljenosti in izločanja znoja ima pomembno vlogo pri regulaciji telesne temperature. Preko čutilnih telesc in senzibilnih živcev je posrednik med organizmom in okolico kot čutilni organ za dotik in bolečino. Te naloge lahko neprekinjeno vrši le zdrava in nepoškodovana koža.

Razlike med otroško kožo in kožo odraslih

Koža dojenčkov in majhnih otrok se bistveno razlikuje od kože odraslih:

  • glede na težo dojenčka in površino njegove kože zavzema dojenčkova koža sorazmerno veliko večji delež v primerjavi z razmerjem pri odrasli osebo;
  • v povprečju je koža majhnih otrok petkrat tanjša od kože odraslih, zlasti je tanjša njena rožena plast;
  • poroženela plast je bolje hidratirana in zato bolj propustna kot koža zdravih odraslih oseb, prav tako pa je občutljivejša in v večji meri nagnjena k izsušitvi;
  • varovalni hidrolipidni sloj, ki je sestavni del povrhnjice, je pri dojenčkih slabše strukturiran, saj je izločanje vseh kožnih žlez manjše kot pri odrasli osebi;
  • medcelične vezi v dojenčkovi koži so rahlejše kot pri normalni koži odraslih;
  • koža dojenčkov še ne opravlja ustrezne zaščitne oziroma barierne funkcije, tako da snovi iz okolja, ki z otroško kožo prihajajo v stik, lažje prodirajo skoznjo;
  • v prvih tednih po rojstvu je pH vrednost otroške kože blizu nevtralnega (blizu 7), zato koža ni sposobna kontrolirati rasti mikroorganizmov – posledično je majša tudi odpornost na okužbe. Kislinski plašč nastane v prvih tednih življenja. Z njim se razvije tudi mikroflora, ki v normalnih razmerah tvori ravnotežje na kožni površini, ter ščiti otroka pred kožnimi boleznimi;
  • regulacija temperature z znojenjem pri dojenčkih še ne funkcionira popolnoma;
  • koža dojenčkov se postopoma izgrajuje, zato se hitreje obnavlja – hitrejše celjenje in zdravljenje.

Pri negi otroške kože moramo upoštevati njene značilnosti, ki jo delajo bolj občutljivo na sestavine negovalnih in kozmetičnih izdelkov. Določene sestavine kozmetičnih izdelkov se pri otrocih v večji meri absorbirajo in preidejo v organizem kot pri odraslih.

 

3. Osnovna nega

Osnovna nega dojenčka se prične z jutranjim umivanjem in previjanjem. Najbolje je umivati dojenčka z mlačno tekočo vodo oziroma v primeru občutljive ali razdražene kože s prekuhano vodo. Občasno je primerna tudi uporaba oljnih robčkov, vendar se moramo zavedati, da lahko s pretirano uporabo le-teh zamašimo kožne pore in izzovemo preobčutljivost nanje. Zato so ti primerni predvsem na potovanjih ali sprehodih, ko je potrebno odstraniti umazanijo iz določenih predelov telesa oziroma ko je previjanje neizbežno, a v bližini ni na voljo tekoče vode.

Z osnovno jutranja in/ali večerno nego vedno pričnemo pri obrazu in postopoma preidemo po telesu navzdol. Nikakor ne smemo pozabiti na odstranjevanje zasušenega mleka za ušesi in na umivanje hrbta.

Posebno nego je potrebno nameniti očem. Vsako oko moramo očediti z novo gazo ali bombažno krpico, od zunanjega kotička navznoter. Če pride do blagega solzenja ali rahle razdraženosti, oči spiramo s sterilno fiziološko raztopino. V primeru, da se stanje ne umiri ali se rdečica stopnjuje in nastajajo v očesnih kotičkih gnojni izločki, je priporočljivo obiskati pediatra.

Po navadi previjamo dojenčka na tri ure, razen ponoči, ko se lahko eno previjanje izpusti. Plenični predel je potrebno negovati zelo skrbno, predvsem v vročih poletnih dneh, da se ne bi pojavil plenični izpuščaj, ki ga povzroča vlaga, drgnjenje in amoniak v ostanku urina in/ali blata. Po umivanju je potrebno dojenčkovo spolovilo in predel zadnjice namazati v tankem sloju z negovalnim mazilom ali kremo (na primer s hladilnim mazilom). Najbolje je, če uporabljamo kakovostne zračne plenice. Prav tako pa je pomembno, da dojenčka pustimo čim dlje odvitega, ter ta čas izkoristimo za igro in blago masažo dojenčkovega trebuščka v smeri urinega kazalca, kar preprečuje kolike.

Čiščenje kože pri dojenčkih mora potekati na nežen in blag način. Pri kopanju dojenčka naj bo temperatura vode približno 37° C, uporabljati je potrebno trda mila. Šibko kisel sindet (pH 5.5) za čiščenje kože pomaga, da se v prvih dneh življenja otroka dogradi in kasneje stabilizira kislinski plašč kože. Čiščenje kože pri kislem pH-ju zavira razrast škodljivih in kužnih klic, za katere je bolj ugodna višja pH vrednost. Enako velja tudi za lase in kožo glave dojenčkov. Dojenčka zato izmenično umivamo en dan z milom, en dan samo z vodo, saj tako preprečimo izsuševanje kože. Pri nekaj mesecev starih otrocih pa lahko uporabljamo tudi tekoča mila za telo in lase. Pri tem je potrebno paziti, da mila ne vsebujejo umetnih barvil in agresivnih dišav ter sestavin, ki dražijo kožo in oči. Priporočljivo je, da so obogatena s hidratantnimi olji (na primer mandljevo olje).

V vročih dneh še posebej poskrbimo za gubice za ušesi, pod pazduho, v dimljah, pod koleni. Dodatno jih negujemo z mandljevim oljem in po potrebi posipamo s pudrom (smukcem). Ušesa obrišemo z bombažno krpico, enako ravnamo z zaceljenim popkom.

 

4. Izdelki za osnovno nego

Za nego otroka so primerni predvsem blagi in nevtralni kozmetični izdelki, ki ne dražijo njegove kože. Pomembno je, da je večina sestavin naravnih in da so izdelki dermatološko testirani.

Za nego kože obraza in celega telesa (tudi za vsakodnevno nego v predelu plenic) je najbolj primerno hladilno mazilo z olivnim oljem ali krema z mandljevim oljem. Ta mazila in kreme imajo protivnetno delovanje in so namenjena negi zdrave kože in zaščiti rahlo razdražene kože. Po nanosu se na koži ustvari tanka zaščitna plast (ponavadi vsebujejo vazelin, lanolin, itd.). Vsebnost nenasičenih maščobnih kislin v hidratantnih oljih pa pripomore, da postane koža gladka in prožna. Za nego kože telesa lahko po potrebi svetujemo tudi kreme, mazila in losjone, ki vsebujejo dekspantenol. Dekspantenol pospešuje epitelizacijo kože ter zaradi sposobnosti vezave vlage ugodno vpliva na hidratacijo kože. V primeru razdražene kože, rdečice in blagega pleničnega izpuščaja je priporočljivo uporabiti dodatne kreme, mazila ali paste. Sestavine, ki jih najpogosteje vsebujejo omenjeni izdelki, so smukec, ki preprečuje trenje na koži, cinkov oksid, ki deluje adstringentno, bizmutov subgalat, ki deluje blago antiseptično, izvleček kamilice s protivnetnim delovanjem ter ribje olje, ki vsebuje veliko vitamina A in pospešuje epitelizacijo.

Med prvimi preparati, ki jih pri dojenčku uporabljamo za čiščenje telesa, so mila. V otroški negovalni kozmetiki odsvetujejo alkalna mila s pH=9-10, ker spremenijo pH vrednost kože. Priporočljivo je uporabljati sindete, to so »nadomestna« mila s pH 5,5, ki združujejo posebno nežne sestavine, prilagojene občutljivi otroški koži. Kožo nežno čistijo in ščitijo ter ji vračajo naravno maščobno ravnovesje, še posebej, če vsebujejo tudi dodane snovi, ki mastijo in zadržujejo vlago v koži (na primer mandljevo olje) in s tem preprečujejo, da bi se koža pri umivanju in kopanju nadražila in izsušila.

V prvih šestih mesecih pa tja do enega leta se lahko za umivanje glave uporablja blago alkalno milo. Za starejše dojenčke in otroke se na trgu dobi kombinirane izdelke za umivanje telesa in las. Šamponi morajo biti učinkoviti in ne smejo dražiti oči. Ponavadi vsebujejo površinsko aktivne snovi, ki so dovolj blage in ne dražijo kože in oči.

Olja, predvsem mandljevo, se po eni strani uporabljajo za čiščenje kože in odstranjevanje ostankov krem in pudra, po drugi strani pa za preprečevanje izgube vlage iz kože. Imajo to sposobnost, da se hitro razporedijo po koži in le delno prehajajo skoznjo. Večinoma naredijo na koži film, ki preprečuje izsuševanje kože in trenje kože z oblačili in plenicami. Nekateri pediatri se ne strinjajo z uporabo olj, ker lahko onemogočijo normalno dihanje kože.

Za nego otroške kože lahko uporabljamo tudi pudre. Njihova glavna funkcija je, da adsorbirajo vlago na koži in jo zaščitijo pred draženjem in trenjem z obleko. Imajo tudi blag hladilen učinek.

 

5. Odpravljanje drobnih težav in najpogostejših bolezenskih znakov

Večinoma potekajo dnevi z dojenčkom po ustaljenem ritmu, vendar lahko starše presenetijo drobne težave, in takrat jih dojenček še toliko bolj potrebuje.

Tabela 1: Možne težave pri dojenčku in ukrepi za nego.

Možne težave Pojav Ukrepi in nasveti
Temenca • debele rumenkaste in luskaste obloge v lasišču • uporaba mandljevega olja
• če postaja predel vse bolj rdeč in se luske širijo tudi po obrazu, svetujemo obisk pri pediatru
Akne na obrazu oziroma kožni izpuščaji • neenakomerno razsejane rožnate rdeče papule
• rdeč, srbeč predel kože
• izpuščaji
• osnovna nega z umivanjem
• ob izredno izraziti obliki, širjenju izpuščajev, pojavu lusk ali mehurjev in/ali povišane telesne temperature svetujemo obisk pri pediatru
Soor • bele obloge na ustni sluznici
• v razširjeni obliki tudi pordela luskasta koža z belimi lisami v pleničnem predelu
• uporaba lokalnega antimikotika
• odsvetovano uživanje sladkih napitkov
• ob hujših razširjenih oblikah, če dojenčka ovira pri hranjenju ali se razvije plenični izpuščaj, svetujemo obisk pri pediatru
Plenični izpuščaj • pordela, rožnata koža v predelu spolovila in zadnjice, ki postane suha in luskasta
• v resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji, mehurčki, razjede
• pogosto previjanje
• umivanje s prekuhano vodo
• dobro sušenje prizadete kože
• uporaba intenzivnejših zaščitno negovalnih izdelkov (praške paste, ribje mazilo)
• ob pojavu mehurčkov, razjed ali lusk z belo zgornjo plastjo svetujemo obisk pri pediatru
Krči • ob določenem delu dneva neustavljiv jok in krčenje nogic navzgor oziroma izmenično iztegovanje • ustrezna prehrana doječe matere
• redno podiranje kupčkov
• masaža
• otroški čaj (janež, komarček, kumina) proti napenjanju
• lahko tudi kuminin sirup ali v hujših primerih SAB Simplex suspenzija
Izraščanje zob • boleče otekle dlesni • masaža dlesni z ustreznimi geli in kapljicami z lokalnim anestetikom
• ohlajena grizala
• ob hudih bolečinah lajšanje s paracetamolnimi svečkami
Povišana telesna temperatura • temperatura nad 38,5˚C • zniževanje s paracetamolom v obliki svečk ali kasneje sirupa
• hlajenje z obkladki
• če se v 48 urah ne normalizira, svetujemo obisk pri pediatru
Prehlad • izcedek iz nosu, kašelj • redno spiranje nosne sluznico s fiziološko raztopino in praznjenje sekreta z aspiratorjem
• kašelj blažimo z ustreznimi svečkami ali sirupom iz lekarne• ob pojavu oteženega dihanja, hropenja ali povišane telesne temperature odpeljemo dojenčka k pediatru
Prebavne motnje • Bruhanje, driska – tekoče blato • nadaljevanje s pogostejšim dojenjem ali dodajanje prilagojene hrane z elektoliti
• po 6. mesecu dodajanje zadostne količine tekočine (po žličkah): šipkov ali borovničev čaj sladkan z glukozo, po potrebi rehidracijski praški
• če dojenček zavrača tekočino in se driska v 6 urah ne umiri, svetujemo obisk pri pediatru

 

Plenični izpuščaj

Od vseh vnetij se pri dojenčkih najpogosteje pojavlja dermatitis pod plenicami, znan tudi pod imenom “plenični izpuščaj”, ki je nealergijsko vnetje kože v predelu plenic. Nastane zaradi enega ali več dejavnikov, kot so:

  • vlaga, toplota, trenje;
  • stik z urinom, blatom ali obema hkrati;
  • mehansko ali kemično draženje.

Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina (eritem), kasneje pa lahko postane koža suha in luskasta. V resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji (papule), mehurčki, erozije in hipertrofične papule. Vse te pojave spremlja tudi srbenje, ki se najpogosteje pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev. Glavna povzročitelja dermatitisa sta urin in blato, saj novorojenčki urinirajo in iztrebljajo večkrat dnevno. Pri dojenih otrocih se dermatitis pojavlja redkeje. Urin in blato dojenih otrok sta manj alkalna in manj dražeča kot pri umetno hranjenih otrocih. Na nastanek dermatitisa vpliva torej tudi prehrana.

Ob pojavu pordele kože v pleničnem predelu je potrebno pogosteje menjavati plenice in uporabljati dodatna negovalna sredstva (na primer praška pasta, ribje mazilo, mazila s cinkovim oksidom), ki kožo pomirjajo, intenzivnejše ščitijo in pospešujejo regeneracijo. Kožo umivamo le z mlačno vodo, ker mila in robčki za brisanje lahko povzročajo preobčutljivost. Dojenčka pustimo čim dlje odvitega, da se koža dobro osuši. V primeru, da se plenični izpuščaj v dveh do treh dneh ne prične izboljševati ali se celo stopnjuje, morajo starši dojenčka odpeljati k pediatru, da preveri resnost vnetja in po potrebi predpiše nefluoriran kortikosteroid. V teh primerih obstaja tudi možnost prisotnosti glivičnega (mozoljčki z belo zgornjo plastjo) ali bakterijskega obolenja, ki ga je mogoče pozdraviti z uporabo ustreznega antimikotika ali antibiotika.

 

Akne in kožni izpuščaji

Pojav prvih obraznih aken neonatorum, že v prvih dneh življenja (najpogosteje po 14 dneh) in redko kasneje, je znak čiščenja dojenčkove kože. Akne se pojavijo zaradi transplacentarno prenešenih materinih hormonov (androgenov) na plod, ki izzovejo močnejše izločanje lojnic. Po nekaj mesecih akne spontano izginejo že z osnovno nego. V primeru, da so rožnate rdeče papule zelo goste in za dojenčka moteče, je smiselno obiskati pediatra.

Drobne akne oziroma kožni izpuščaji se lahko pojavijo tudi po telesu, največkrat zaradi potenja, in že po nekaj dneh z osnovno nego izginejo. V primeru, da se težave stopnjujejo, izpuščaj pa ne izgine in se še naprej enakomerno širi, poleg tega pa nastanejo tudi infiltrirana žarišča, luske ali mehurji, ki jih spremlja povišana telesna temperatura, je nujno obiskati pediatra. Le-ta bo ocenil stanje in presodil o zapletih ali morebitnih otroških bolezenih in po potrebi predpisal ustrezno zdravilo.

 

Temenca

Naslednji bolj ali manj običajen pojav so temenca. Rumenkaste luskaste obloge se pojavijo najprej na lasišču na vrhu glave in se lahko hitro odluščijo ali pa širijo in stopnjujejo po celem delu lasišča. V omenjenem primeru lahko uporabimo mandljevo olje, ki ga zjutraj nežno vmasiramo v lasišče, nato lasišče prekrijemo z bombažno kapico in pustimo do popoldneva. Popoldan izčešemo zmehčane luske in po potrebi umijemo dojenčku glavo. Postopek ponavljamo nekaj dni zaporedoma, da vse luske odpadejo. Če se luskasti predel ne ščisti, ampak postaja predel vse bolj rdeč in se širi tudi po obrazu, je potrebno obiskati pediatra, ki bo glede na ugotovljeno stanje predpisal ustrezno zdravilo.

 

Soor (Candidosis neonatalis)

Najpogostejši vzrok za spremembe na koži in ustni sluznici v prvih desetih dneh po rojstvu je soor. To je glivična okužba s Candido albicans, ki se na novorojenčka prenese v porodnišnici oziroma se lahko prenese že v materinem porodnem kanalu. Ustna sluznica in ustnice so pogosto pokriti z belimi oblogami, ki se samo s čisto gazo ne dajo odstraniti. Potrebna je uporaba lokalnega antimikotika (Daktarin oralni gel). V primeru, da se glivično obolenje razširi na zadnjico in genitalije, kjer se pojavi pordela luskasta koža z belo zgornjo plastjo, je potreben obiskati pediatra, ki oceni resnost okužbe in predpiše ustrezni antimikotik. Sočasno se morajo otroci s soorom izogibati sladkim napitkom, ki pospešujejo rast glivic.

 

Krči (kolike)

Kmalu po prvih tednih, najpogosteje okrog tretjega tedna, se lahko pri dojenčkih pojavijo krči, ki so izrazitejši pri dečkih. Ob določenem delu dneva (večinoma popoldan in proti večeru) začne dojenček brez razloga neustavljivo jokati in krčiti nogice navzgor, oziroma jih izmenično iztegovati. Zdravniki še vedno ne morejo povsem natančno dokazati, kaj kolike povzroča, verjetno pa je krivo neravnovesje črevesne flore ali pogoltan zrak med hranjenjem.Svetujemo, da dojenčku starši pomagajo tako, da ga pestujejo v določenem položaju, ki mu najbolj ustreza (na rami, na trebuščku). Določenim dojenčkom prija, če jih slečemo in masiramo trebušček v smeri urinega kazalca. Če mati doji, mora še posebej pazi na hrano, ki jo uživa (uživanje hrane, ki povzroča vetrove, ali je močno začinjena ni primerna). Med hranjenjem dojenčka je potrebno redno »podirati kupčke«. Pred obroki naj starši dodajajo dojenčku po žličkah otroški čaj proti napenjanju (janež, komarček, kumina), lahko tudi kuminin sirup. V hujših primerih oziroma če se krči pojavljajo približno pol ure po hranjenju in so izključeni organski vzroki za navedene bolečine v trebušnem predelu, lahko starši uporabijo SAB Simplex suspenzije. Simetikon povzroči razpad pene, črevesni plini pa se nato izločijo po naravni poti ali absorbirajo skozi črevesno steno. Kajti vzrok teh kolik je lahko mlečna prehrana, ki je med prehodom skozi prebavila nagnjena k večurnemu močnemu penjenju. Ujeti zrak ne more uiti in tako povzroče boleče napenjanje. Pri dolgotrajnih težavah se je nujno posvetovati s pediatrom.

 

Prvi zobki

Pri izraščanju prvih zobkov so lahko boleče in otekle dlesni prava nadloga. V omenjenem obdobju lahko starši dojenčku masirajo dlesni s čistim prstom in gelom ali kapljicami za lajšanje bolečin in mehčanje dlesni, ki vsebujejo lokalni anestetik, da dlesen omrtvi. Ti izdelki so primerni po tretjem mesecu starosti. Dojenčku bodo prijala tudi razna ohlajena grizala.

Ob prodiranju, predvsem zadnjih mlečnih zob, se lahko pojavi tudi povišana telesna temperatura in driska. Hujše bolečine in povišano telesno temperaturo lahko lajšamo s paracetamol svečkami. V primeru driske moramo poskrbeti, da dojenček zaužije dovolj tekočine, po potrebi pa mu ponudimo tudi prilagojeno hrano z elektroliti proti dehidraciji. Če je driska huda in otrok odklanja tekočino, se svetuje obisk pri pediatru.

 

Prehlad

Med vsemi boleznimi, ki jih pri dojenčkih poznamo, so bolezni dihal najpogostejše. Nos dojenčka je relativno majhen in nosni kanali so dokaj ozki, zato jih že blag prehlad hitro zamaši. Ker dojenčki še ne znajo dihati skozi usta, jim izcedek iz nosu predstavlja hude težave. Staršem moramo zato nosek redno spirati s fiziološko raztopino in prazniti sekret z aspiratorjem. Z rednim čiščenjem noska preprečimo, da se povzročitelji vnetja (virusi, bakterije) iz nosne votline prenesejo v votlino srednjega ušesa. Eustachijeva cev, ki povezuje nosno votlino s srednjim ušesom, je pri dojenčkih izredno kratka in široka in hitro lahko pride do vnetja še srednjega ušesa.

V primeru pojava kašlja in katarja lahko blažimo kašelj pri dojenčku z ustreznimi svečkami, ki vsebujejo eterična olja. Le-ta delujejo lokalno v dihalnih poteh, pospešujejo izločanje bronhialne sluzi, redčijo gost in vlečljiv izloček zgornjih dihal ter tako olajšajo izločanje katarja. V kasnejših mesecih, ko se dojenček že zna odkašljati, lahko uporabimo sirupov za izkašljevanje, najbolje zeliščnih.

V primeru povišane telesne temperatura (nad 38,5 ˚C) je potrebno dojenčku zniževati temperaturo s paracetamolom v obliki svečk ali kasneje sirupa, ga hladiti z obkladki in če se temperatura v 48 urah ne normalizira obiskati pediatra. Pediatra obiščemo tudi ob pojavu oteženega dihanja in/ali hropenja.

 

Prebavne motnje

Bruhanje in drisko ponavadi povzroči trebušna viroza. Lažji primeri minejo brez večjih težav že z ustrezno nego na domu. Predvsem je potrebno poskrbeti, da dojenček dobi zadostno količino tekočine, saj s tem zmanjšamo možnost dehidracije. Pri doječih otrocih se svetuje nadaljevanje s pogostejšim dojenjem. Dojenčki, ki uživajo hrano na stekleničko pa lahko dobijo ustrezni nadomestek mleka z dodanimi elektroliti (prilagojena hrana z elektroliti). Pri dojenčkih po šestem mesecu starosti lahko starši nadomeščajo izgubljene elektrolite z rehidracijskimi praški, dojenčku ponudijo po žličkah tudi šipkov ali borovničev čaj sladkan z glukozo. Če dojenček zavrača tekočino in se driska v 6 urah ne umiri, je potrebno obiskati pediatra.

 

6. Nasvet za poletne dni

Dojenčka do enega leta starosti ne izpostavljamo soncu, poskrbimo za ustrezno pokrivalo in z njim uživamo v senci. Ponudimo mu dovolj tekočine in pazimo, da je ravno prav oblečen. Starejši otrok je lahko nekaj časa na soncu v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah. Pol ure pred izpostavljanjem soncu in vsakič, ko pride iz vode, zaščitimo otroka z otroškimi kremami za sončenje, ki imajo ustrezno visok zaščitni faktor.

top
X